top of page
To spletno mesto je bilo ustvarjeno z orodjem za izdelavo spletnih mest
.com
. Ustvarite svoje spletno mesto še danes.Začnite zdaj

ZAVOD ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE

 

NAVODILA IN NORMATIVI ZA IZDELAVO ARHITEKTURNIH POSNETKOV

OBJEKTOV KULTURNE DEDIŠČINE

 

UVOD

 

Kljub temu, da lahko do arhitekturnih posnetkov pridemo tudi s pomočjo različnih optičnih merilnih pripomočkov, ima ročno izdelani arhitekturni posnetek še vedno velik pomen. Samo ročno izvedene meritve namreč omogočajo razumevanje gradbene zgodovine objekta, ki je kulturni spomenik. Le na osnovi ročnih meritev lahko prikažemo in opozorimo na konstrukcijske lastnosti in posebnosti objekta in na številne detajle, kot so mizarski, kamnoseški, kovaški, štukaturni; ter jih pravilno interpretiramo.

 

Arhitekturni posnetki morajo zadostiti naslednjim zahtevam:

  • Iz posnetkov mora biti možno odčitati gradbene faze objekta, kar ni pomembno samo za spoznavanje zgodovine spomenika ampak tudi za načrtovanje gradbeno-restavratorskih posegov, saj so številne navidezne poškodbe (razpoke) samo dilatacije med posameznimi gradbenimi fazami in ne pomenijo nevarnosti za objekt.

  • Posnetki morajo biti osnova za kartiranje poškodb, stikov gradbenih faz, rezultatov restavratorskih raziskav, raziskav o uporabljenih materialih za gradnjo in opremo ter drugih rezultatov inventarizacije spomenika.

  • Posnetki morajo vsebovati vse podatke, potrebne za izdelavo projektov za gradbeno-restavratorska, obrtniško-restavratorska in restavratorska dela, kakor tudi za projektiranje vseh potrebnih instalacij in opreme.

  • Posnetki morajo vsebovati dovolj podatkov za izdelavo popisov in predračunov za izvedbo pridobivanja ponudb za posege v spomenik tudi v primerih, ko izvajamo parcialne posege.

 

 

METODE MERJENJA IN IZRISA

 

Uporaba CAD (risarskih) računalniških programov nam omogoča mnogo kvalitetnejši način izrisovanja in uporabe grafičnih načrtov. Sedaj ni potrebno načrta izrisovati v merilih po potrebi, ampak se objekt izriše v 1:1 in plota v merilu kakršnem koli želimo, z različnimi vsebinami in oblikovanjem. S tem se poveča racionalnost in kvaliteta dela.

 

Pri izvajanju arhitekturnega posnetka se srečujemo z različnimi potrebami po natančnosti meritev, vsebini in obliki izrisov. Lahko bi jih razdelili na tri sklope:

  • Ročne meritve z izrisovanjem z CAD orodji (AutoCad, ArchiCad,…)

  • Fotogrametrične meritve prav tako z izrisom z CAD orodji

  • Geodetske meritve

Ročne meritve lahko razdelimo nekako na tri skupine po potrebah natančnosti merjenj, meril izrisov in vsebin:

 

  • Nivo I:

Shematičen prikaz gradbene konstrukcije v manjših merilih (M=1:1000, 1:500, 1:200). Dovoljena odstopanja 25-5 cm.

 

  • Nivo II:

Posnetki v kvaliteti nekoč ročno izrisanega arhitekturnega posnetka M=1:50, ki je osnova za projektiranje in pridobitev gradbenega dovoljenja. Dovoljena odstopanja plus/minus 2 cm.

 

  • Nivo III:

Posnetki detajlov v M=1:1, 1:2, 1:5, 1:10. Dovoljena odstopanja   0-0,3 cm.

 

Poleg merskih podatkov je potrebno v načrte vnesti enotno označitev (oštevilčenje) posameznih prostorov po etažah. Vpisati je treba netto površino posameznih prostorov in etaž ter brutto površino etaž in celotnega objekta.

 

Vzporedno z meritvami je potrebno izvesti fotodokumentacijo, ki je sestavni del končnega elaborata. V načrtih označimo stojna mesta fotografiranja, na fotografijah pa goriščno razdaljo uporabljenega objektiva.

 

Posnetek je naročniku potrebno predati izrisan (plotan) v M=1:50 na paos papirju in v digitalni obliki zapisan na kompaktnem disku.

Naročniku je ob predaji arhitekturnega posnetka obvezno predati tudi vse ročne skice.

 

 

VSEBINA IN OPREMLJENOST SKUPINE II. IZVEDBE ARHITEKTONSKIH POSNETKOV

 

Vsebina:

  • Geodetski posnetek zunanjih kontur horizontalnega prereza kot oblika tlorisa pritličja ter konture stika objekta s terenom, če so pritlični ali kletni zidovi grajeni v naklonu. Posnetek se priključi na geodetsko mrežo.

  • Tloris kot horizontalni prerez objekta, izbran tako, da so prikazana okna, vrata, niše, line,.., ponavadi en meter nad talnim nivojem:        klet, pritličje, medetaže, nadstropja,…, ostrešja, strehe

  • Dva karakteristična prereza (vzdolžni, prečni; eden skozi komunikacije in medetaže, če le te obstajajo, oziroma po dogovoru z naročnikom).

  • Vse zunanje in dvoriščne fasade.

  • O izvedbi  vseh pomembnejših arhitektonskih detajlov (stebri, portali, okna, vrata, obrobe, venci, profili in dekoracije fasad, okovje stavbnega pohištva,…) se naročnik in izvajalec dogovorita posebej.

 

 

Oprema tlorisov:

  • Nosilne konstrukcijske stene, predelni zidovi, sekundarne predelne stene (lesene,…)

  • Vse odprtine (vrata, okna, prehodi, niše, line,…) in če imajo le te ločne preklade, morajo biti te označene z zvrnjenimi loki v obliki konstrukcije

  • Prikazan sistem vrat in oken (kasetna, okvirna,..)

  • Prikazani vsi vratni pragovi in njihove višine

  • Prikazani vsi kamniti detajli (portali, vratni okvirji, okenski okvirji,..)

  • Prikazani vsi leseni detajli (portali, vratni, okenski okvirji). Ti detajli naj bodo označeni z križem, kot sohe

  • Vse stopnice

  • Označene preklade in nosilci (oproge) z zvrnjenimi loki, če so ločne konstrukcije

  • Prikazani oboki z zvrnjenimi loki v obliki njihove konstrukcije (banje, šilasti, eliptični, segmentni, križni oboki, češke kape, koritasti obok,…)

  • Prikazana tlorisna projekcija sosvodnic z njihovo zvrnjeno konstrukcijsko obliko (banjaste, šilaste, eliptične, segmentne,…)

  • Prikazana  tlorisna projekcija nosilnih reber obokov in njihovi zvrnjeni konstrukcijski loki

  • Označene morajo biti tlorisne projekcije stropnih štukatur, štukaturnih robov in vencev

  • Kotiranje:

  • Notranje in zunanje kote

  • Notranje kote prostorov se vpisujejo znotraj prostora

  • Kote diagonal prostorov in dvorišč

  • Svetle širine, višine in globine vseh odprtin (okna, vrata, prehodi, niše, line,…)

  • Višine vseh pragov, stopnic, parapetov,..

  • Debeline vseh sten

  • Širine notranjih in zunanjih polic

  • Višine vseh prostorov

  • Relativne višinske kote

  • Tloris ostrešja:

  • Vrisan mora biti ves konstrukcijski les in označen z dimenzijami (povezja, povezniki, razpirači, vse lege (kapna, vmesna, slemenska), ročice, škarje, opirači, špirovci, sohe,…). Opirači naj bodo označeni z zaseki, sohe kot pravokotni element z križem

  • Vse pomembne razdalje (med povezji, povezniki, sohami, legami, razpirači,…) morajo biti merjene in kotirane osno

  • Vrisani in kotirani morajo biti vsi dimniki, zračniki, strešna okna,…

 

 

Oprema prerezov:

  • Prerezna linija mora rezati čimveč odprtin, ki morajo biti kotirane s svetlimi višinami, zunanjimi in notranjimi parapeti

  • Etaže morajo biti opremljene z relativnimi višinskimi kotami

  • V prerezu ostrešja mora biti ves konstrukcijski les označen z dimenzijami in njihove vertikalne pozicije osno kotirane

  • V pogledih mora biti vrisano vse kar je vidno (vrata, okna, niše, oboki, sosvodnice, štukaturni robovi, venci,…

 

 

Oprema fasad:

  • Fasada mora biti opremljena z vsemi odprtinami (vrata, okna, niše, odprtine,..) in detajli

  • Vrisani morajo biti vsi vmesni venci s profilacijo, rustika, okenske obrobe, karnise, police, morebitna druga okrasja z vso profilacijo

  • Označene morajo biti vse morebitne spolje

 

 

To so osnovni standardi za meritve in izrise arhitekturnih posnetkov. Na zahtevo naročnika oziroma odgovornih konservatorjev Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije je potrebno stopnjo obdelave, zlasti na področju obdelave detajlov ali posameznih stavbnih členov, tudi razširiti.

 

 

 

Navodila je v ZVKDS OE Maribor pripravil:

 

       Smiljan Simerl, g.t.

       višji konservatorski tehnik

 

 

v sodelovanju z

       Marlenko Habjanič, u.d.i.a.

       konservatorsko svetovalko

       in

       Evo Pezdiček, u.d.um.zg.

       konservatorko

 

 

Redakcija:

       Janez Mikuž, konservatorski svetnik

       svetovalec programskega direktorja za konservatorstvo ZVKDS

 

 

 

Maribor, december 2004

 

 

bottom of page