KONSERVATORSKI NAČRT
Kaj je konservatorski načrt?
Povzeto iz pravilnika o Konservatorskem načrtu (Uradni list Republike Slovenije št. 66, Ljubljana, 21. 8. 2009).
Konservatorski načrt je je elaborat, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev projektnih pogojev ali del projektne dokumentacije za pridobitev projektnega soglasja, s katerim se določijo sestavine spomenika, ki jih je potrebno ohraniti, in načrt izvedbe del, potrebnih za njihovo ohranitev. (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Ul. RS. 16/2008).
Obveznost priprave konservatorskega načrta določi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljnjem besedilu: zavod), kadar so izpolnjeni pogoji drugega ali tretjega odstavka tega člena. Zavod določi obveznost priprave konservatorskega načrta s kulturnovarstvenimi pogoji. Z njimi lahko zavod določi tudi obseg in podrobnejšo obliko konserva-
torskega načrta.
Konservatorski načrt je obvezen takrat, kadar gre za poseg v strukturne elemente kulturnega spomenika (v nadaljnjem besedilu: spomenik). Strukturni elementi so deli konstrukcije spomenika, ki so nosilci njegovih varovanih vrednot.
Priprava konservatorskega načrta se lahko zahteva tudi:
– kadar je nameravani poseg v spomenik kompleksen.
– kadar grozi nevarnost uničenja in ogrožanja varovanih vrednot spomenika ali
– kadar so potrebna konservatorsko-restavratorska dela na spomeniku.
Kompleksen poseg v spomenik je sklop raznovrstnih posegov, ki lahko zaradi obsega in zahtevnosti spremenijo celovitost varovanih vrednot.
Varovane vrednote so tiste kvantitativne ali kvalitativne lastnosti spomenika, ki imajo družbeni pomen in pri spomeniku utemeljujejo njegov spomeniški status.
Konservatorsko-restavratorska dela so specializirana dela varstva, ki jih lahko opravljajo le strokovno usposobljeni izvajalci.
Konservatorski načrt vsebuje analitični in izvedbeni del.
Z analitičnim delom se utemeljuje prepoznavnost spomenika, povzame izsledke predhodnih raziskav, kadar so predpisane s kulturnovarstvenimi pogoji, ter prikaže varovane vrednote in njihov družbeni pomen, stanje in ogroženost spomenika.
Z izvedbenim delom se podajajo natančne usmeritve za ohranjanje in varovanje spomenika. Izvedbeni del lahko vsebuje tudi preglednico sestavin in konservatorsko-restavratorski projekt.
Izdelovalec konservatorskega načrta je lahko oseba, ki je strokovno usposobljena za opravljanje specializiranih del varstva iz prve, druge, pete ali sedme alineje drugega odstavka 5. člena zakona.
Glede na varovane vrednote spomenika se lahko v kulturnovarstvenih pogojih za izdelovalca natančneje določijo zahteve glede njegove izobrazbe, delovnih izkušenj in strokovne usposobljenosti ter obseg in sestava skupine strokovnjakov, ki bo sodelovala pri pripravi konservatorskega načrta.
Za spomenike z veliko varovanimi vrednotami in kompleksnimi posegi se lahko v kulturnovarstvenih pogojih določi, da mora izdelovalec zagotoviti multidisciplinarno skupino strokovnjakov, v kateri morajo imeti nosilci posameznih sklopov delovne izkušnje ter priporočila s področja varstva kulturne dediščine.
Konservatorsko-restavratorski projekt izdelujejo osebe, usposobljene za opravljanje specializiranih del varstva s področja konservatorstva-restavratorstva.