360-ARHITEKTURNI POSNETKI, SMILJAN SIMERL S.P.

KONSERVATORSKI NAČRT

 

Kaj je konservatorski načrt?

 

Povzeto iz pravilnika o Konservatorskem načrtu (Uradni  list Republike Slovenije št. 66, Ljubljana, 21. 8. 2009).

 

Konservatorski načrt je je elaborat, ki je del projektne dokumentacije za pridobitev projektnih pogojev ali del projektne dokumentacije za pridobitev projektnega soglasja, s katerim se določijo sestavine spomenika, ki jih je potrebno ohraniti, in načrt izvedbe del, potrebnih za njihovo ohranitev. (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Ul. RS. 16/2008).

 

Obveznost  priprave  konservatorskega  načrta  določi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije  (v nadaljnjem besedilu:  zavod),  kadar  so  izpolnjeni  pogoji  drugega  ali  tretjega  odstavka  tega  člena. Zavod  določi  obveznost  priprave konservatorskega načrta s kulturnovarstvenimi pogoji. Z njimi lahko zavod določi tudi obseg in podrobnejšo obliko konserva-

torskega načrta.

Konservatorski načrt je obvezen takrat, kadar gre za poseg v strukturne elemente kulturnega spomenika (v nadaljnjem besedilu: spomenik). Strukturni elementi so deli konstrukcije spomenika, ki so nosilci njegovih varovanih vrednot.

 

Priprava  konservatorskega načrta  se  lahko  zahteva tudi:

– kadar je nameravani poseg v spomenik kompleksen.

– kadar grozi nevarnost uničenja in ogrožanja varovanih vrednot spomenika ali

– kadar so potrebna konservatorsko-restavratorska dela na spomeniku.

 

Kompleksen poseg v spomenik je sklop raznovrstnih posegov,  ki  lahko  zaradi  obsega  in zahtevnosti  spremenijo celovitost varovanih vrednot.

 

Varovane vrednote so tiste kvantitativne ali kvalitativne lastnosti spomenika, ki imajo družbeni pomen in pri spomeniku utemeljujejo njegov spomeniški status.

 

Konservatorsko-restavratorska dela so specializirana dela varstva, ki  jih  lahko opravljajo  le strokovno usposobljeni izvajalci.

 

Konservatorski  načrt  vsebuje  analitični  in  izvedbeni del.

Z  analitičnim  delom  se  utemeljuje  prepoznavnost spomenika, povzame  izsledke predhodnih raziskav, kadar so predpisane s kulturnovarstvenimi pogoji, ter prikaže varovane vrednote in njihov družbeni pomen, stanje in ogroženost spomenika.

Z izvedbenim delom se podajajo natančne usmeritve za  ohranjanje  in  varovanje  spomenika.  Izvedbeni  del  lahko vsebuje tudi preglednico sestavin in konservatorsko-restavratorski projekt.

 

Izdelovalec konservatorskega načrta je lahko oseba, ki je strokovno usposobljena za opravljanje specializiranih del varstva iz prve, druge, pete ali sedme alineje drugega odstavka  5. člena zakona.

Glede na  varovane  vrednote  spomenika  se  lahko  v kulturnovarstvenih pogojih za izdelovalca natančneje določijo zahteve glede njegove izobrazbe, delovnih izkušenj in strokovne usposobljenosti ter obseg in sestava skupine strokovnjakov, ki bo sodelovala pri pripravi konservatorskega načrta.

 

Za spomenike z veliko varovanimi vrednotami in kompleksnimi posegi se lahko v kulturnovarstvenih pogojih določi, da mora izdelovalec zagotoviti multidisciplinarno skupino strokovnjakov,  v  kateri morajo  imeti  nosilci  posameznih  sklopov delovne  izkušnje  ter  priporočila  s  področja varstva  kulturne dediščine.

 

Konservatorsko-restavratorski projekt  izdelujejo osebe, usposobljene  za opravljanje specializiranih del  varstva  s področja konservatorstva-restavratorstva.