Ročni izrisi načrtov
Ročni izrisi arhitekturnih načrtov so nekoč zahtevali veliko znanja, spretnosti in truda. V birojih je bilo veliko risarjev, ki so običajno celo bili specializirani za določen način risanja ali vsebine, tako da je končan načrt bil rezultat več rok. Še posebej je bilo to značilno pri načrtih, ki so bili ročno kolorirani. Sprva je velikost načrtov in merilo dirigirala velikost papirja, ki je bil na voljo. V 19. st. pa so praviloma že izrisovali v merilu 1:100 in posebej razne detajle v merilih 1:1, 1:2, 1:5, 1:10 ali 1:20.
Sprva so načrti bili izrisani z gosjimi peresi in z raznimi črnili. V 18. in 19. stoletju so jih zamenjala kovinska peresa, te pa so v 20. st. zamenjali rapidografi s tuši.
Do 20. stoletja so se vse potrebne kopije načrtov izrisovale ročno kot originali, ker je seveda zahtevalo veliko rok, šele v 20. st. se je pojavila tehnika kopiranja. Popoln preobrat v načinu izrisovanja so prinesli računalniški grafični programi v 80. in 90. letih, ki so povsem izrinili rapidografe s tuši in črni prsti so ostali samo spomin.
Ročno izrisan in koloriran načrt cerkve v Smolniku nad Rušami iz leta 1859, načrt se nahaja v Pokrajinskem arhivu Maribor
Ročno izrisan načrt cerkve sv. Ane v Boreči iz leta 1996, avtor Smiljan Simerl, načrt se nahaja v arhivu ZVKDS OE Maribor
Tehnika izrisovanja in printanja načrtov se je zelo poenostavila, vendar sta čar in osebna nota ročnih risb skorajda povsem izginila. Ročno izrisani načrti so bili nekoč skorajda umetniška avtorska dela, kot pri slikarjih, kjer so poteze in stil definirale avtorja. Znotraj računalniškega programa AutoCad je možnih veliko sistemskih nastavitev, ki lahko na nek način pomenijo "stil" avtorja, npr. različna debelina in oblika črt glede na pomebnost zidov - ali so primarni, sekundarni..., izris stavbnega pohištva, oblikovanje kot in tekstov, oblika šrafur, skratka veliko možnosti za kvaliteten in bogat končni izris. Različni grafični oblikovalski programi omogočajo tudi posnemanje nekdanjega načina vizualizacije z ročnim barvanjem z vodenimi barvicami
V biroju 360 - ARHITEKTURNI POSNETKI, SMILJAN SIMERL S.P. se trudimo, da bi našim arhitekturnim posnetkom, ki so seveda izdelani v AutoCadu, ponovno vdihnili čar ročno risanih in koloriranih načrtov ter jim dali osebno avtorsko noto!
AutoCad načrt; organizacija risbe z barvnimi črtami, različnimi debelinami in oblikami; ©360-ARHITEKTURNI POSNETKI, SMILJAN SIMERL S.P.
AutoCad načrt; organizacija layer-jev po principu "National Cad Standard"; ©360-ARHITEKTURNI POSNETKI, SMILJAN SIMERL S.P.
Princip definiranja šifer za "layer-je"
Izris načrtov z računalniškimi grafičnimi programi "Computer-aided design", skrajšano CAD
Prvi koraki v razvoju CAD programov so bili narejeni v ZDA že v začetku 50.let 20.stoletja, vendar so bila potrebna še dolga leta razvoja do prvih v realnosti uporabnih orodij. l.1960 so na "MIT - Massachusetts Institute of Technology" predstavili prvi prototip imenovan "Sketchpad". Uporabnost in prednosti v projektiranju z računalniškimi grafičnimi orodji so najprej prepoznale letalska, strojna in avtomobilska industrija.
Eden prvih in najbolj znanih CAD programov, AutoCad, je razvilo podjetje Autodesk in ga prvič predstavilo decembra 1982. AutoCad je postal vodilni in najbolj razširjen CAD program na svetu, l. 2014 je bila izdana že 29 verzija tega grafičnega programa.
Danes si izrisa načrtov brez CAD programov sploh ne moremo več predstavljati, saj omogočajo bistveno večjo natančnost in drastično zmanjšujejo porabo časa za izdelavo projektov. V projektantskih birojih se je delo zelo spremenilo, nekoč je bilo zaposleno veliko risarjev, danes projektant lahko sam pripravi celoten projekt. Način oblikovanja načrta se je povsem spremenil, nekoč je bilo vse na "eni papirni ravnini", danes je število virtualnih možno ustvariti po želji. Če si v času ročnega risanja želel imeti risbo v drugem merilu ali z drugo opremo, je bilo potrebno vse izrisati na novo ali biti spreten s kopirnimi stroji, pomanjševanjem, lepljenjem,.... Danes samo izbereš željeno merilo za printanje, željene vsebine plotanega načrta pa definiraš z "ugaševanjem ali prižiganjem layer-jev". Svoboda v oblikovanju načrta je velika prednost, lahko pa je tudi popolna zmeda, ki se lahko samo še povečuje s številom projektantov.
Kot so v ZDA prvi pričeli z razvojem CAD programske opreme, tako so se tudi prvi zavedali vseh težav in začeli uvajati standarde.
Leta 1990 je "AIA - American Institute of Architects" publiciral prvo izdajo "CAD Layer Guidelines". To je bil prvi naporen poizkus v sceni projektiranja, da se pripravijo standardi za organizacijo elektronskih CAD načrtov, poimenovanje datotek (filov) in poimenovanje ravnin - layer-jev. Istega leta je "CSI - Construction Specifications Institute" izdal standard imenovan "Standard Reference Symbols". Leta 1994 se je pričel razvoj standardov "Uniform Drawing System (UDS)". Leta 1997 je bila publicirana druga izdaja "CAD Layer Guidelines". Vse naštete samostojne standarde pa so junija 1999 združili v "National CAD Standard", verzija 1.0, kot projekt "the National Institute of Buildings Sciences (NIBS)".
Ker v Sloveniji sploh ni standardov glede organizacije Cad risb, imenovanja ravnin - layer-jev, oblike plotanja načrtov,....., je biro 360 povzel sistem dela iz "The National CAD Standard", verzija 3.1 iz leta 2004 in ga prilagodil na vsebino, ki jo v naših arhitekturnih posnetkih zajemamo. Namenoma smo obdržali angleški šifrant, saj je mednarodno razumljiv in lahko s partnerji iz tujine brez težav komuniciramo znotraj CAD načrta.
Tiskana oblika "NCS" vsebuje nekaj sto strani obojestranskega tiska, na voljo je tudi v elektronski obliki. Informacije so na voljo na: http://www.nationalcadstandard.org/ncs6/about.php
Sodobna računalniška vizualizacija v načinu vodenih barvic; ©360-ARHITEKTURNI POSNETKI, SMILJAN SIMERL S.P.