top of page

Izmere in izris prvih načrtov zagotovo lahko povezujemo s prvimi grajenimi bivališči najstarejših civilizacij

 

Egipt, obdobje 18. Dinastije, čas cca 1550-1295 pred Kristusom

 

V času Starega Egipta so bile izmere izrednega pomena

 

Kmetijstvo na obrežjih Nila je temeljilo na vsakoletnih poplavah, ki pa so povzročale težave s parcelnimi mejami in mejniki. Na osnovi velikosti parcel in pridelku so se namreč plačevali davki. Zaradi poplav je bilo treba vsako leto ponovno določiti meje in velikosti parcel, ki so bile označene s kamni, na katerih je bilo napisano ime lastnika, kralja in opis zemljišča. To zahtevno in odgovorno nalogo so imeli katastrski pisarji – geodeti, ki so bili na družbeni lestvici zelo visoko in so jih pokopavali v grobnicah. V času Novega Kraljestva so živeli štirje zelo znani katastrski pisarji; Amenhotep, Djeserkereseneb, Khaemhat in najbolj znan Menna. Na stenah njegove grobnice je narisan prizor, kjer nadzoruje pomočnika, ki razteguje merilno vrv, na kateri so bile dolžine označene z vozli. To je v osnovi bil predhodnik današnjega navijalnega metra.

Rim, 2.stoletje

 

Zagotovo lahko rečemo, da so načrte izdelovali tudi v Antiki, saj so načrti opisani v Vitruvijevem tekstu »De Architektura«, kjer avtor navaja, “The kinds of arrangement are these: plan, elevation, perspective.” (1.II)

 

Kot fizičen dokaz obstoja Antičnih načrtov imamo drobce »Forma Urbis Romae«. To je bil monumentalni načrt Rima (18 x 13 m), na steni v templju Pacis v Rimu, zgrajenem v drugem stoletju. Ohranjen je žal samo v razbit v delih, ki jih je 1186! Načrt je bil izdelan v kamnu z vklesanimi linijami, ki so predstavljajo meje gradbenih struktur in brez dvoma prikazujejo stavbne objekte.  Eden izmed najbolj ohranjenih delov prikazuje gledališče. Načrt je izjemen v svoji jasnosti, žal je ohranjen le del nekoč impresivne podobe. Uporaba načrtov v raznih oblikah naj bi se najdlje obdržala v Vzhodnem Rimskem cesratstvu do zgodnjega srednjega veka, vendar je sčasoma zamrla.

 

Povzeto iz teksta objavljenega v blogu "Soffits~ Thoughts on Medieval Architecture, by Karl Kinsella"

 

Façade of Strasbourg Cathedral (“Plan A1”)Strasbourg, France, 1260

 

Upodobljena fasada katedrale v Strasbourgu je ena od prvih ohranjenih arhitekturnih skic.

 

Saint Eligius Saves the Basilica of Saint-Martial in Paris from Fire; Saint Eligius Cures a Crippled Man at the Tomb of Saint Denis, sredina 13.st.

Risba prikazuje požar, ki je zajel baziliko in eleganten dvorni slog življenja trinajstega stoletja v Parizu.

 

 

Fotografije in tekst povzet iz uradne spletne strani  Metropolitanskega muzeja umetnosti iz New Yorka, ZDA)

 

Opicinus de Canistris (1296–ca. 1354)Cathedral of Pavia

 

Opicinus de Canistris  je bil posvečen v duhovnika, vendar umetnik v izdelavi knjižnih iluminacij in kartografije. Služil je kot pisar papeške kurije v Avignonu. Leta 1334 je zbolel za kapjo podobni bolezeni, zaradi česar je bila njegova desna roka skoraj negibna, vendar jo je še vedno nekako uporabljal. Čutil je, da mu je njegova bolezen prinesla vizijo od Boga in je zaradi tega delal kot obseden. Njegov portfelj zajema dvainpetdeset risb na sedemindvajsetih kosih nevezanega pergamenta.

 

»Liber Chronicarum«

 

Leta 1493 je Hartmann Schedel v Nürnbergu izdal izredno pomembno knjigo »Liber Chronicarum« napisano v latinščini, ki je bila kasneje izdana tudi v nemščini. Poleg originalnega naslova se pojavljata še dva, angleška verzija z imenom »Nuremberg Chronicle«, po mestu Nürnberg, kjer je bila izdana in pa nemški naslov »Die Schedelsche Weltchronik« v čast avtorju. Knjiga piše o človeški zgodovini v povezavi s Svetim pismom; vključuje pa tudi zgodovino številnih pomembnih zahodnih mest.

Gre za najpomembnejšo ilustrirano laično knjigo 15. stoletja, ki spada med knjige  imenovane »INCUNABULE«, vrsto knjige, ki ni bila rokopis ampak natisnjena pred letom 1500 ter ročno kolorirana.

Kronika" Nürnberg Chronicle "je bilo prva posvetna knjiga z razkošno ročno barvanimi risbami, kar je bilo prej rezervirano za Biblijo in druga liturgična dela. Knjigo so izdelali v delavnici Michaela Wohlgemutha (1434-1519). Na več kot 1800 vrhunskih lesorezih (narejeni v letih 1487-1492) so upodobljeni dogodki iz Biblije, portreti kraljev, kraljic, svetnikov, mučencev in alegorične slike čudežev, kakor tudi vedute velikega števila takratnih mest, od katerih jih veliko nikoli prej ni bilo dokumentirano.

Nekatere lesoreze lahko z gotovostjo pripišemo znanemu grafiku Albrechtu Dürer-ju, ki je v delavnici Wohlgemut delal med leti 1486-1490. Izdelanih je bilo 52 vedut mest, od katerih pa jih je 20 fantazijskih in ne ustrezajo realni podobi teh mest.

 

Fotografije in tekst povzeti iz spletne enciklopedije Wikimedia.

Veduta Nürnberga (l.1490), po katerem je Kronika dobila naslov; ročno kolorirana grafika na lesorezu

Veduta Benetk, l.1490; ročno kolorirana grafika na lesorezu

Zdužene države Amerike l.1933 pričnejo z načrtno izdelavo arhitekturnih posnetkov arhitekturne dediščine.

 

»Heritage Documentation Programs« - Historic American Buildings Survey; Historic American Engineering Record; Historic American Landscapes Survey

 

Projekt »HABS« (Historic American Buildings Survey) je leta 1933 ustanovil Ameriški kongres, da bi v času velike depresije v 30 letih 20.st. zaposlil brezposelne arhitekte in fotografe. Njihova naloga je bila dokumentirati čim več reprezentančne arhitekturne dediščine v ZDA. Ekipe za izmere in fotografi so bile organizirane po vsej državi in so dokumentirale javne kot zasebne zgradbe, objekte posebne zgodovinske vrednosti, kot npr. dom bivšega predsednika ZDA Thomasa Jeffersona, do povsem preprostih objektov, kot so hlevi in bencinske črpalke. Niso vedeli, da bo veliko teh objektov v prihodnosti porušenih in da bodo od njih ostali samo dokumentarni podatki.

Leta 1934 je program HABS dobil stabilnejšo obliko, podpisana je bila tripartitna pogodba med »National Park Service, the American Institute of Architects in The Library of Congress«. V času 2. svetovne vojne »HABS« ni deloval, po letu 1957 pa je začel ponovno intenzivno dokumentirati.

 

Leta 1969 je začela delovati agencija »HAER« (Historic American Engineering Record), ki ima posebej nalogo dokumentirati dediščino tehničnih in inženirskih objektov.

 

V oktobru 2000 je začela delovati agencija »HALS« (Historic American Landscapes Survey), ki skrbi za dokumentiranje historičnih vrtnih parkov in krajinske dediščine.

 

Vse tri agencijie delujejo pod okriljem »Heritage Documentation Programs (HDP)«, ki je oddelek znotraj »U.S. National Park Service (NPS)«. Vso zajeto dokumentarno gradivo posredujejo v »Library of Congress«. Do sedaj so izdelali preko 500.000 načrtov za 38.000 objektov, od ruševin, ki datirajo v Predkolumbovsko Ameriko do objektov 20. stoletja.

 

Mnogi objekti imajo samo fotografsko dokumentacijo, veliko jih ima zelo dobre arhitekturne posnetke. Tipični posnetek vsebuje 3 do 4 grafične liste, nekateri objekti pa so dokumentirani z 20 do 30 listi in vključujejo tudi razne detajle profilov in detajle stavbnega okovja.

»HABS« je največja in najpomembnejša arhitekturna zbirka Kongresni knjižnici. Zbirka je virtualni muzej različnih arhitekturnih slogov izrisovanja načrtov. Pregled zbirke pokaže, kako so se risarski slogi spreminjali skozi čas. Umetniški stil v 30. in 40. letih se je v 60. in 70. letih preobrazil v grafičnega oziroma bolj tehničnega. Zbirka se vsako leto dopolnjuje, v raziskavah in izmerah na terenu pa sodeluje veliko študentov arhitekture kakor tudi profesionalni biroji za izmere.

Velik del zbirke je digitaliziran in je na voljo v knjižnici spletni strani kongresa in je na voljo vsakomur, ki ga to področje zanima.

povezava: http://www.loc.gov/pictures/collection/hh/

 

Povzeto iz spletne enciklopedije Wikipedia.

13.stoletje

Izmere prve banke v ZDA, zgrajena 1795-97.

Arhitekturni posnetek prve banke v ZDA, zgrajena 1795-97.

Mlin na veter, zgrajen l. 1820 otoku Long Island na vzhodni obali ZDA. Arhitekturni posnetek izdelan l. 1979

Fotografije in arhitekturni načrti so povzeti iz uradne spletne strani "The Library of Congress«, ZDA.

Dediščina arhitekta Joahn-a Soane-a (1753 - 1837)

 

V Londonu je v arhitektovem nekdanjem biroju sedaj muzej "Sir John Soane's Museum", kjer je predstavljena celotna zbirka njegovih načrtov, zapiskov in arhitekturnih izmer iz njegovih potovanj po Italiji.

Načrti in slike prikazujejo načina dela arhitekta in njegovih učencev v takratnem času. Načrti današnjega časa se v osnovi ne razlikujejo bistveno od načrtov v času 18. in 19.st. Bistvena razlika je v načinu dela, danes se načrti izdelujejo z računalniškimi CAD programi in lahko ena oseba izdela projekt v celoti. Nekoč so arhitekturni biroji imeli veliko število risarjev, ki so bili specializirani za določeno vsebino ali tehniko risanja in so bili načrti plod skupinskega dela.

 

Ta risba so izmere objekta "Moggerhanger Park". Enako kot danes, so skice iz terena ponovno natančno izrisali v biroju. Takrat so bile izmere v čevljih in palcih, ki so v različnih državah imele različne vrednosti, si lahko predstavljate kakšno zmedo je to povzročalo. Načrti so bili sicer izrisani v merilu, ampak so se prilagajali velikosti papirja, ki so ga imeli na voljo.

Sir John Soane (1753 – 1837) je bil angleški arhitekt, ki se je specializiral za neo-klasicistično arhitekturo in bil tudi profesor za arhitekturo na »The Royal Academy«.

Slika prikazuje mladega arhitekta pri izmerah in izrisu. Narejena je v tehniki ročno koloriranega  lesoreza, risba je povzeta iz knjige »I Quattro libri dell’architettura« znanega italijanskega arhitekta Andrea Palladio (1508-1580).

Na tej sliki vidimo mladega arhitekta, ki izvaja izmere enega od rimskih templjev.

V času Soane-a so za risanje še uporabljali gosja peresa, izvzeta iz sprednjega roba krila. Najprej so jih sušili in utrdili na vročem pesku ter nato obrezali v špico z ostrim nožem. Pričeli so tudi že uporabljati kovinska peresa, vendar v začetku samo na pomembnejših načrtih.

Fotografije in arhitekturni načrti so povzeti iz uradne spletne strani "Sir John Soane's Museum". Povezava: http://www.soane.org/

Eden najstarejših ohranjenih načrtov je fragment arhitekturnega načrta iz Egipta, datiran v obdobje Novega kraljestva, 18. Dinastija, čas cca  1550 - 1295 pred Kristusom. Izris je na kosu lesa, ki je prekrit s tankim ometom in velikosti 35,2 cm.

Ta fragmentarna arhitekturna risba prikazuje del majhnega svetišča (v zgornjem desnem kotu, risba v rdeči barvi), ki je obdano z drevesi in obzidano z ograjo iz opek iz blata. Nahaja se pred večjo vodno površino, ki je označena z cikcak linijami. Ob svetišču spodaj je sadovnjak, ki je prav tako obdan z zidano ograjo iz opeke iz blata. Dolžina zidu je zapisana v hieroglifih v smeri iz desne proti levi, ki so v obliki podlahti, kar pomeni »komolec«, kar je egiptovska enota za dolžino. Simbolu komolca sledijo številke, trije navzdol obrnjeni polkrogi in eden navzgor. Polkrog navzdol pomeni številko 10, navzgor pa 2, kar pomeni, da je sadovnjak širok 32 komolcev. Fragment datiran v čas cca 1295 - 1150 pred Kristusom.

 

Fotografije in tekst povzeti iz uradne spletne strani  Metropolitanskega muzeja umetnosti iz New Yorka, ZDA)

 

Prizor prikazuje katastrskega pisarja Menna ( s palico), ki nadzoruje pomočinka, ki razteguje merilno vrv z vozli. Datirano v čas cca 1400 pred Kristusom.

 

Prizor prikazuje katastrskega pisarja Djeserkerseneb-a ( s palico), ki nadzoruje pomočinka, ki nosita merilno vrv z vozli. Datirano v čas cca 1400 pred Kristusom.

15.stoletje

Trigonometrija

 

Beseda »trigonometrija« izhaja iz grških besed »trigonon« - trikotnik in »metron« - merjenje. Trigonometrija je veja matematike, ki proučuje razmerja med dolžinami stranic ter koti trikotnika, in na kateri bazirajo izmere v geodeziji.

Trigonometrija je bila poznana že v času Sumercev, v Helenistični Grčiji pa sta se s trigonometrijo ukvarjala znana matematika Euclid in Archimed. Za »očeta« te znanosti pa velja matematik, geograf in astronom Hipparchus (190-120 pred Kristusom), ki je izdelal prve trigonometrične tablice.

 

Znanje o trigonometriji je v Evropo prišlo šele s prevodi perzijskih in arabskih astronomov Al Battani-ja in Nasir al-Din al-Tusi-jav 15. stoletju. Prvi, ki je v Evropi pisal o trigonometriji je bil nemški matematik Regiomontanus. V 16. stoletju ta veda še vedno ni bila posebej znana in razvita, dokler bistva trigonometrije v svojem delu »De revolutionibus orbium coelestium« ni pojasnil Nikolaj Kopernik.

 

Trigonometrija se je v Evropi v začetku najbolj uporabljala v vojnah, v topovskih enotah, kjer so potrebovali natančne podatke o razdaljah do utrdb, višin obrambnih zidov in izračun parabol izstrelkov. Uporabljali so jo tudi pri izmerah večjih in višjih objektov ter določevanju mej in velikosti parcel.

 

 

l.1547 je Walther Hermann Ryff v Nürnbergu izdal obširno knjigo o teoriji arhitekture ter sorodnih področij, od geometrije, utrdbene gradnje in balistike. Na ročno koloriranih manuskriptih v tehniki lesoreza so prikazani merilno orodje, izmere z metri in tehniko trigonometrije.

 

Fotografije in tekst povzeti iz spletne enciklopedije Wikipedia.

Trigonometrija uporabljena v vojaških topovskih enotah in balistika. Ročno kolorirani lesorezi; l. 1574

Merilno orodje, izmere z metri in tehnika trigonometrije

16.stoletje - obdobje renesanse in prvi načrtno izdelani arhitekturni posnetki

 

V času renesanse so arhitekti iz vse Evrope potovali v Italijo ter preučevali stavbe in ruševine arhitekture iz časov grške in rimske civilizacije. Klasični arhitekturni elementi, kot so stebri, pilastri, timpanoni, loki,…., so namreč bili osnovni elementi novih renesančnih stavb. Kot v rimskem času, je tudi za renesančno arhitekturo značilna harmonična oblika v matematičnem razmerju in človeških proporcih.

Da bi razumeli te proporce, so izdelali veliko arhitekturnih posnetkov še obstoječih rimskih objektov in detajlov, katerih elemente so kasneje uporabljali v svojih projektih novih renesančnih palač ali pa so jih objavili kot knjižne arhitekturne enciklopedije.

Lahko rečemo, da so to bili prvi sistemsko izdelani arhitekturni posnetki. V naslednjih stoletjih je bilo izdanih nekaj pomembnih knjig o teoriji arhitekture in z grafičnimi načrti – posnetki pomembnih arhitekturnih objektov.

 

Štiri knjige o arhitekturi  Andrea Palladia – »I quattro libri dell'architettura« iz leta 1570 (izdane v Benetkah) z načrti ter študijami klasične grške in rimske arhitekture so izredno vplivale na razvoj renesančne arhitekture. Načrti v knjigah so bili izdelani kot grafike na lesorezih iz podlog, ki jih je lastnoročno izrisal Palladio.

 

Avtor knjig Andrea Palladio in naslovnica njegove knjige o arhitekturi "I quattro libri dell'architettura".

Nekaj Palladievih lastnoročno izrisanih načrtov in zapiskov ter grafični listi iz njegove knjige  "I quattro libri dell'architettura".

 

Fotografije in tekst povzeti iz spletne enciklopedije Wikipedia.

Anglija - arhitekturni posnetki od  16.st. do 1940

 

Stara gotska katedrala St. Paul je bila v Angliji ena najbolj znanih srednjeveških katedral, a je bila leta 1666 popolnoma uničena v požaru imenovanem "Great Fire of London". Požar je trajal od nedelje, 2. do srede, 5. septembra in je uničil praktično skorajda ves srednjeveški London znotraj starega rimskega obzidja. Pogorelo je 13 200 hiš in 87 cerkva.

Sir Christopher Wren Michael (1632 - 1723) je eden izmed najbolj priznanih arhitektov v angleški zgodovini. Po Velikem požaru 1666 je bil odgovoren za obnovo 52 Londonskih cerkva, vključno z njegovo mojstrovino katedralo sv. Pavla, ki je bila zaključena leta 1710. Danes sicer ugotavljajo, da so za obnovo veliko cerkva bili odgovorni njegovi sodelavci v biroju.

Leta 1673 je pričel pripravljati idejne načrte za prenovo oziroma preoblikovanje katedrale. Ohranjenih je 226 originalnih načrtov.

Načrti in slike katedrale sv. Pavla do požara l. 1666 in po požaru l. 1673, ter upodobitve požara

 

Prvi sistematično izdelani arhitekturni posnetki v Angliji  v namen evidentiranja in ohranjanja arhitekturnih objektov

 

Leta 1894 je Charles Robert Ashbee, arhitekt in sociolog  ustanovil raziskovalni projekt »Survey of London«, celovito arhitekturno raziskavo področja »County of London«, z željo po evidentiranju in ohranjanju pomembnih objektov iz Londonske regije. Prva knjiga je izšla leta 1900, zaradi prostovoljnega dela je projekt tekel počasneje kot so predvidevali. Kasneje je projekt podprla vlada in do danes so izdali 48 knjig.

 

Namensko izdelani arhitekturni posnetki za objavo v knjigah o arhitekturi Velike Britanije

 

Škot Colen Campbell (1676 - 1729), arhitekt in pisec o arhitekturi,  je v letih 1715 – 1725 izdal tri knjige »Vitruvij Brittanicus« z grafičnimi načrti - posnetki objektov pomembnih angleških arhitektov Inigo Jones-a in Sir Christopher Wren-a, kakor tudi drugih uglednih arhitektov tistega časa. V teh izdajah je bilo tudi nekaj načrtov njegovih objektov.

Portret: Sir Christopher Wren Michael,

avtor Godfrey Kneller 1711

Portret Colena Campbella leta 1756;

avtor Johan Joacim Sträng

Naslovnice knjige "VITRUVIUS BRITANNICUS"

Primeri arhitekturnih posnetkov objektov in parkov v knjigi "VITRUVIUS BRITANNICUS", grafični listi izdelani na bakrenih ploščah; vir Wikipedia

Načrti in vedute katedrale sv. Pavla iz leta 1710

bottom of page